Bovec in sosednji kraji
Log pod Mangrtom
Pod petnajst dvatisočakov in pod okrilje najmogočnejše stene so se zarezali divji vodotoki, ki prek Loške Koritnice napajajo Sočo. Alpska vasica pod Loško steno, ki se v širini 5 kilometrov dviga navidez navpično tisoč metrov visoko, sodi med najprivlačnejše naselbine v Triglavskem narodnem parku. Od tod vodijo poti v dolino stoterih slapov in med botanične zaklade Mangrta, od tod se vije tudi kolesarjem privlačna najvišje ležeča slovenska cesta do Mangrtskega sedla.
Čezsoča
Iz vasi le streljaj od Bovca so dostopna najširša prodišča Soče s prijaznimi kotički za kopalce in vodne športnike. Poleti kopalce privablja bio bazen, ki ga na svoji poti v Sočo napaja potok Slatenik.
Vas Žaga
Mimo Boke, najbolj vodnate in lahko dostopne velikanke med slovenskimi slapovi, vodi pot do tja, kjer se iz svoje prepadne doline do Soče prebije reka Učja. Po naravoslovno privlačni dolini enakega imena vodi zahtevna gorska kolesarska tura, ki z enim krakom sega do planin pod Stolom, z drugim pa vodi čez mejo, vse do Rezije.
Srpenica
Za širnimi prodi Soča znova pokaže svoj divji obraz. Tam, kjer se hiše že začnejo spogledovati s primorskimi slogi, se reka zajeda v Srpeniško sotesko. Najpogumnejši jo izzivajo z vragolijami vodnega rodea. Malo nižje je Trnovska soteska, ki je pod 60 metrov visokimi stenami tako divja in polna balvanov, da jo lahko premagajo le vrhunski kajakaši. Na njej so se na prvenstvih merili najboljši z vsega sveta. V bližini je vintgar potoka Sušec, ki je raj adrenalinskega soteskanja.
Jerebica in Kanin z Mangrtskega sedla
Nekdanja vojaška cesta je danes urejena, a strma in ponekod izpostavljena prometnica, ki ponuja izzivalne razglede. Pred mejnim prehodom Predel se odcepi proti koči, od katere vodijo planinske poti na mogočni, 2679 metrov visoki Mangrt, ki slovi po mnogih botaničnih in geoloških posebnostih. Razgledna cesta je privlačen cilj kolesarjev, bližnje Mangartsko sedlo pa je slikovito vzletišče jadralnih padalcev. Na Mangrtski planini se poleti še pasejo tropi ovac, pozimi, ko je vijugasta cesta čez privlačno ovčjo planino neprevozna, pa tu uživajo ljubitelji sankanja. Urejena sankaška proga je ponoči osvetljena z baklami.
Loška koritnica
Dolina, ki jo z vseh strani obdajajo mogočni dvatisočaki, je dostopna po Predelski cesti z bovške in z italijanske strani. Reka Koritnica ji od sotočja s Sočo do izvira na Koritniški planini podarja številne naravne posebnosti. Presenetljivosti se začno že pri trdnjavi Kluže, kjer je Koritnica izdolbla 200 m dolga in 70 m globoka Velika korita. Reka vabi naprej do slikovitih pritokov, do kilometer dolge in le do 20 m široke soteske ter do vijugastih Malih korit v bližini Loga pod Mangartom. Koritnica privlači s stranskimi hudourniškimi grapami, skoki in brzicami ter neštetimi, ponekod težko dostopnimi slapovi, priljubljenimi tudi med lednimi plezalci. Nad dolino so mnoge ovčje planine. Med najlažje dostopnimi je planina Brdo, ki se pne nad Koritnico le streljaj od Bovca.
Možnica
V zavetju 2126 m visoke Jerebice in 2208 m visokega Rombonom leži samotna dolina Možnica. Potok Nemčlja, ki teče skozi Možnico, jemlje dih z gromko močjo, ki dolbe tolmune, lonce, mostove, korita. Divja lepota je dostopna po označenih poteh od trdnjave Kluže skozi predor iz 1. svetovne vojne, prek viseče brvi nad Koritnico ob Predelski cesti ali s ceste v Možnico. Označene poti vodijo do Velikega slapu Nemčlje pod naravno izdolbenim mostom ter do več urejenih razgledišč. Ogleda vreden je tudi izvir Nemčlje z desetinami izvirkov – tudi iz navpične stene, prerasle z mahom. Pot ob Možnici vodi naprej na Jerebico.
Bavšica
Ledeniška dolina, do katere vodi cestni odcep pri trdnjavo Kluže, je kot zeleni amfiteater med strmimi stenami, ki se spogledujejo z velikanskim gozdnim pomolom, ob katerem se dolina razcepi na dvoje. Čez Logje vodi pot na z rastjem bujno planino Bala, mimo izobraževalnega središča Planinske zveze Slovenije pa na 2344 m visoki Bavški Grintavec. S severne strani zapirajo dolino strma pobočja Krnice in Briceljka. Nad dolino redkih samotnih kmetij, kamnitih ograj in ohranjene narave domujejo tropi gamsov.
Lepena
Vode rečice Lepence kmalu za izvirom, za prvimi koriti in slapovi skrivnostno poniknejo, po ponovnem izviru pa spet presenetijo s strmimi, okoli 100 metrov dolgimi koriti. Ob Lepenci vodi cesta do planinskega doma dr. Klementa Juga, od koder se vijejo označene poti na Komno, na Krn in do ledeniških Krnskih jezer, med katerimi je tudi največje slovensko visokogorsko jezero. Dolina je privlačen cilj planincev, ribičev in jezdecev, ki jim na Pristavi Lepena omogočajo ježo čistokrvnih lipicancev. Idilična turistična vas, zgrajena v trentarskem slogu, je primerna tako za poslovna srečanja kot za družinski oddih ali postanek na poti kam višje in dlje.
Dolina visokih ciljev.
Vrsnik
Ena najlepših ovčjih planin Zgornjega Posočja, imenovana Za skalo, se z avtohtonimi pastirskimi stavbami in z drevesi, rastočimi na mogočnih skalnih balvanih, zazira strmo navzdol proti dolini Vrsnik. Na potok enakega imena se razpira panoramski pogled z vasi Na Skali. Vode Vrsnika tik pred izlivom v Sočo ustvarjajo korita in majhne slapove, med njimi pa tolmune z belim prodom. Veliki smaragdni tolmuni so značilni tudi za bližnji Suhi potok, čigar vode se za koriti stekajo čez svojevrstne apnenčaste žlebiče. Do razgledišča na Suhi potok vodi pot iz vasi Na skali.
Smaragdni tolmuni s skalnega razgleda.
Zadnjica
Če v Trenti zavijete proti vzhodu, se znajdete v dolini, nad katero se najvišje stene Triglavskega kraljestva najbolj pokončno vzpenjajo v nebo. Zadnjica se ponaša z največjimi višinskimi razlikami med vrhovi in dolino, z najbolj vodnatim pritokom Soče z rojem izvirov in s soško postrvjo, a tudi z odličnimi izhodišči na navidez nedostopne vrhove. Od tod vodijo poti do Kriških podov z nenavadnimi oblikami visokogorskega krasa, do Prehodavcev in do Doline Triglavskih jezer ali pa vse do Triglava. V dolini izjemnih razgledov bučijo slapovi, šumelišča in brzice Belega potoka ter Zadnjice ali Krajcarice, ki je nekoč gnala tudi zdaj obnovljeno žago venecijanko.
Pod najvišjimi prepadnimi ostenji Julijcev.
Zadnja Trenta/Zapoden
Dragoceni ostanki trentarskega stavbarstva s spomini samotnih kmetij, širna prodišča pod strmimi pobočji, v katera izginja hudourniški Suhi potok, slikovitost ohranjene narave in skrivnostnost okoliških vršacev – vse to pričakuje popotnika v Zadnji Trenti. Dolina se širi od kraškega izvira Soče do zdaj opuščene planine Zapotok. V prepadni steni pod njo preseneti najvišji slap v triglavskem narodnem parku. Pot v Zadnjo Trento, na katero se lahko pozimi odpravite tudi s tekaškimi smučmi, se začenja pri Koči pri izviru Soče, nadaljuje pa po stezah ob Suhem potoku. V bližini je tudi Kekčeva domačija, ki ohranja spomine na enega najbolj priljubljenih slovenskih literarnih junakov. Svet izvirne trentarske krajine.
Plužna
Sprehod ali kratek kolesarski izlet po eni od urejenih poti v okolico Bovca dopolni vtise iz starega trškega naselja z mnogimi novimi doživetji. Ogleda vredna je slikovita vasica Plužna z bližnjim izvirom potoka Glijun, slapom Virje in manjšim jezerom.
